Povzetek
Ministrstvo za pravosodje na obstoječem stavbnem fondu izvaja različne prenove, ki so nujne tako zaradi objektov samih, posodobitev le-teh, kot tudi zaradi novih potreb uporabnikov. Prav tako izvaja investicije v objekte, ki so bili prej namenjeni drugim dejavnostim ali pa v novogradnje, izmed katerih je najpomembnejša izgradnja Nove sodne stavbe v Ljubljani.
Projekt bo analiziral primere predlaganih prenov in gradenj sodnih stavb glede na obstoječi stavbni fond pravosodnih organov pri nas in v državah, v katerih je primerljivo izvajanje sodne oblasti in ki so hkrati širše prepoznavne po vidnejših dosežkih na področju trajnostnega oblikovanja sodnega prostora, tako za zaposlene kot za javnost, z možnostjo prenosa obravnavanih elementov, konceptov, modelov, smernic v drugih državah v naš prostor. Po analizi primerov se bodo pripravile smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po posameznih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga itd.) in sodišč kot celote (javni, poslovni del itd.). Hkrati se bodo analizirala tudi Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe uporabnikov državnega proračuna, določena s Sklepom Vlade RS št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018 s predlogi dopolnitev in sprememb meril, ki obravnavajo prostore, ki jih uporabljajo pravosodni organi.
Cilj projekta je med drugim tudi standardizirati sistemski pristop univerzalnega načrtovanja in oblikovanja za vse na primerih pravosodnih objektov s pomočjo različnih arhitekturnih in mobilnostnih rešitev. Na ta način se lahko funkcionalno oviranim osebam in vsem ostalim zagotovi prijazna sodišča in druge pravosodne objekte, raziskan sistemski pristop pa prenese tudi v druge javne prostore. Raziskava se bo naredila na osnovi pregleda dobrih praks pri nas in v tujini. Na podlagi raziskave se bodo izdelale smernice, ki bodo osnova za nadaljnje postopke pri prenovah ali novogradnjah objektov pravosodnih organov.
Univerzalna graditev in univerzalno oblikovanje je pomemben del naloge, saj upoštevanje načel univerzalnosti pri gradnji in oblikovanju prostorov omogoča dostopnost do javnih objektov in servisov, ki jih ti ponujajo vsaki osebi ne glede na njeno invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Univerzalno oblikovanje in univerzalna graditev se nanaša na širok spekter oblikovanja in gradnje zgradb in okolja za uporabo vseh ljudi ne glede na telesne sposobnosti. Izraza se je domislil arhitekt Ronald L. Mace, začetnik koncepta pa je bil Selwyn Goldsmith, avtor knjige Oblikovanje za invalide, v kateri je uvedel poševni dostop čez robnike za invalide.
Vsi rezultati aktivnosti, ki so opisane spodaj so pomembni za uresničevanje ciljev projekta, ki so:
- Omogočiti pogoje za mobilnost in vključevanje ranljivih, funkcionalno oviranih oseb kot enakopravnih pripadnikov družbe.
- Zagotoviti kakovostne storitve pravosodnih organov za vse državljane, ne glede na morebitno funkcionalno oviranost.
- Pridobiti predloge sistemskega reševanja problematike, primerne tudi za druge javne objekte.